Dan D za ljubljansko borzo. Jo bo prevzela hrvaška država?

Jutri popoldan bo svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odločal o izdaji dovoljenja hrvaški državni agenciji Fina za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi (LJSE). Fina namreč načrtuje prevzem Zagrebške borze, ki je stoodstotna lastnica LJSE.

V koalicijskih vrstah so “na trnih”. Da večina prevzemu odločno nasprotuje, dokazuje tudi nedavna zahteva poslanskih skupin Gibanja Svoboda, SD in Levice za sklic parlamentarnega odbora za finance. Ta je na oktobrski seji odločil, naj vlada preuči možnosti vplivanja Fine na trg kapitala kot del finančnega sistema Slovenije in sprejme morebitne potrebne ukrepe za zaščito interesov Slovenije. Drugo priporočilo odbora vladi pa je bilo, naj preuči tudi možnost uvrstitve borze med kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Za sklepa so glasovali vsi navzoči, torej tudi poslanci največje opozicijske stranke SDS.

Strokovne službe niso našle razlogov za zavrnitev Fine

Po naših informacijah so bili pred dnevi ATVP že posredovani vsi relevantni dokumenti pristojnih vladnih organov, s katerimi naj bi utemeljili, da je Fina igrala pomembno vlogo pri preprečitvi izterjave dolgov hrvaških podjetij do Ljubljanske banke (LB), s čimer je ovirala interese slovenske države in LB na Hrvaškem. S tem naj bi skušali ATVP dati podlago, da vlogo Fine zavrne z utemeljitvijo, da hrvaška državna agencija ne uživa ugleda v Sloveniji.

Zakonodaja namreč določa, da ATVP presoja tudi ugled bodočega lastnika. Vendar je, tako naši viri, majhna verjetnost, da bi svet ATVP z uporabo tega določila zavrnil Fino. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah so namreč strokovne službe agencije pregledale dokumentacijo, ki jo je posredoval Sklad za sukcesijo, vendar v njej niso našle razlogov za zavrnitev vloge za prevzem. Jutrišnja seja bo sklepčna, če bodo na njej navzoči vsaj trije od petih članov sveta ATVP. Sklep pa bo sprejet, če bo zanj glasovala večina navzočih. Ugovor na odločitev lahko da le stranka v postopku, v tem primeru Fina.

Prevzem LJSE na vladi

Na seji vlade doslej o načrtovanem prevzemu Ljubljanske borze niso govorili. Bo pa ta tema po besedah naših virov uvrščena na dnevni red jutrišnje seje. “Ta prevzem je treba nujno preprečiti,” je mogoče slišati v vladnih vrstah. Odločno proti prevzemu je po naših informacijah tudi premier Robert Golob. Tako v kabinetu predsednika vlade kot na ministrstvih, tudi pristojnem ministrstvu za finance, so bili sicer doslej redkobesedni.

Dovoljenje za lastniško spremembo v Ljubljanski borzi daje ATVP kot regulator, ministrstvo za finance pa v odločanje ne more in ne sme posegati.

Nikolina Prah, ministrstvo za finance

Na že omenjeni seji odbora za finance pa je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah dejala, da noben strateški dokument trenutno ne pravi, da bi borza morala biti v slovenski lasti. Ljubljanska borza že od leta 2008 ni v slovenskih rokah. Od leta 2015 je v lasti Zagrebške borze, katere lastništvo je razpršeno, s prevzemom pa bi ga Fina konsolidirala.

Prah je ponovila, da dovoljenje za lastniško spremembo v Ljubljanski borzi daje ATVP kot regulator, ministrstvo za finance pa v odločanje “ne more in ne sme” posegati.

Nekateri naši vladni sogovorniki pa menijo, da je finančni minister Klemen Boštjančič premalo občutljiv za tako pomembno temo, kot je hrvaški državni prevzem LJSE, in se sprašujejo, kaj je razlog za to.

Nujna poglobitev kapitalskega trga

Občutljivost tega prevzema so zaznali tudi v krogih ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Poudarjajo, da je slovenski kapitalski trg plitek in da bi ga bilo treba z različnimi instrumenti, ki jih ljubljanska borza že uvaja, poglobiti. Dodajajo, da Slovenija pri tem zamuja že kakih 15 let, da bi bilo treba privabiti tudi mala in srednja podjetja in aktivirati skoraj 30 milijard evrov prihrankov na bančnih računih. Prek različnih shem pa nato vlagati kapital v razvoj in ga plemenititi za vlagatelje. Eden od vzvodov za aktivacijo prihrankov bi lahko bilo državno jamstvo do sto tisoč evrov, tako kot zdaj velja za bančne vloge.

Pri tem v krogih blizu gospodarskemu ministrstvu izražajo dvom, da je hrvaška agencija Fina zaradi zgodovinskih izkušenj pravi lastnik za razvoj slovenske borze in s tem kapitalskega trga.

Ideja o ustanovitvi konkurenčne borze

Kaj lahko vlada naredi v primeru, da ATVP da zeleno luč prevzemniku, oziroma ali obstaja plan B, smo vprašali več sogovornikov. Nekateri pravijo, da bi bil s soglasjem sveta ATVP prevzem Zagrebške borze in s tem ljubljanske zaključen. Drugi poudarjajo, da bi ATVP morala upoštevati stališče države do Fine zaradi nerešenega vprašanja nasledstva. Tretji omenjajo tudi možnost oblikovanja nove slovenske borze.

Možnost vzpostavitve konkurenčne borze obstaja, ni pa to enostaven projekt.

Draško Veselinovič, prvi direktor Ljubljanske borze

Prvi direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič meni, da možnost vzpostavitve konkurenčne borze obstaja, ni pa to enostaven projekt. “Treba bi bilo izvesti pogovore s podjetji, da umaknejo kotacije in jih preselijo na novoustanovljeno borzo. Ta bi morala na novo vzpostaviti svoj trgovalni sistem in drugo infrastrukturo ter pridobiti vse licence,” pravi Veselinovič.

Sam ni naklonjen načrtovani spremembi lastništva. “V svetu imamo redke primere, ko so borze v državni lasti. Eden takih je varšavska, ki pa je borzo sistematično in dobro razvijala. Da bi bila lastnica neke borze druga država, pa bi bila po mojem vedenju povsem unikatna lastniška struktura,” poudarja Veselinovič.

Veselinovič: konec LJSE bi se najbolj izplačal zagrebški borzi

Zagrebška borza je po njegovem do zdaj kot lastnik Ljubljanske borze upravi dopuščala samostojno odločanje. “A če država postane lastnik, je drugače. Možno je sicer, da to ne bi prineslo večjih sprememb, precej verjetno pa se mi zdi, da bi lastniška menjava sčasoma morda pomenila konec Ljubljanske borze. To bi se poslovno gledano Zagrebški borzi verjetno izplačalo.”

Veselinovič se ne strinja s tistimi, ki menijo, da je čisto vseeno, kje je sedež borze in kdo je njen lastnik. “Če bi na primer kotacijo prenesli na Hrvaško, bi bila podjetja podvržena hrvaški zakonodaji. Vsak, ki je kdaj imel ali vodil podjetje, ve, da je tu vrsta mejnih situacij, ki jih lahko odločevalci zapeljejo malo v levo ali malo v desno. Regulator ali državni organ lahko pri hrvaških podjetjih odloča bolj liberalno, pri slovenskih pa strogo sledi pravilom. Poglejte na številnih primerih, kako je evropsko usklajena zakonodaja lahko raztegljiv pojem. Diskriminatorna obravnava je glede na zgodovinsko izkušnjo dejansko tveganje,” še meni prvi predsednik Ljubljanske borze.

N1 SOOČENJE: Padale težke besede